Tulipani

Nekateri
gojijo tulipane
v trebuhu:
vsako jutro občudujejo barve,
čutijo, kako kaplja po pecljih sonce,
po soseščini prisluškujejo klepetom,
da bi jim našli primerna imena.
Pozno v noč razmišljajo,
kako do čebulic,
odpornih na visoke temperature.

Vsakič, ko se stemni nebo
in ostali pomislimo,
ali ne bodo morda zopet deževale
žabe in kobilice,
se zazrejo v vrt, priprejo oči
in čakajo, da mine.
Vsakič, ko ostali
dvigamo veke,
da bi uzrli lepoto,
oni le stegnejo roko.

Vsakič, ko ostali
krenemo na pot,
si oni razvežejo vezalke
in stopijo bosi
na obarvano gredo.

Ko mine, kot vse,
tudi čas tulipanov,
se usedejo med gredice in
počakajo,
da tudi čakanje, kot vse,
premine.

Ko mine, kot vse,
tudi vse,
priprejo oči
in mislijo na tulipane.