Hiša

Hiša,
v katero sva se vselila,
da bi se srečala,
še vedno stoji.
Pred njo prav zdaj nekdo
odklepa vhodna vrata.
Po drži zdi se kakor ženska,
ki pušča zunaj noč.

Vrisana v krajino
na steni ene njenih sob
bo tudi ona kdaj izginila?
Pometla na kup smeti,
oprala posodo
in ugasnila luči?

Ko se bo rodila
drugič, bo tudi ona
posmrtne ostanke
raztrosila po mestu,
tovorila reči
v prvo, v drugo, v tretje nadstropje,
níkdar več prebivala
pri tleh?

Ta, ki zdaj tu išče nov začetek,
bo tudi ona morala oditi,
ko se noč prihuli v hišo
in zaklene vrata za seboj?